Kortizol (eden od stresnih hormonov)  na splošno poskrbi za beg iz stresne situacije, zato med drugim:

  • izčrpava zaloge energije,
  • utiša imunski sistem
  • pospeši krvni obtok in količino sladkorja v krvi
  • vpliva na razpoloženje

 

Kortizol je stresni hormon. Je inzulinski antagonist ki deluje v nasprotni smeri kot inzulin; Jetra so med drugim tudi skladišče glikogena, ki predstavlja zalogo glukoze. Kortizol sproži pretvorbo glikogena nazaj v glukozo. Ta pa je na to telesu na razpolago za aktivnosti. Nivo krvnega sladkorja se dvigne, zaloge glikogena pa padejo.

Topi tudi maščobne zaloge – Lipoliza in nastajanje prostih molekul aminokislin iz beljakovin (Proteinoliza).

Vsi ti mehanizmi so namenjeni povišanju razpoložljive energije telesu v stresni situaciji.

Ker je stres stanje, ko je potrebno odreagirati na način, da se nevarnosti izognemo, se istočasno izključijo številni procesi v telesu, ki za »preživetje« niso tako zelo pomembni. Eden takih je delovanje imunskega sistema. Imunski sistem se izklopi. Upade količina limfocitov in eozinofilnih granulocitov, kar posledično postane telo precej bolj občutljivo na različne zunanje dejavnike (virusi, bakterije, alergeni in podobno). Pogosti so prehladi, gripe, alergije in tudi avtoimune bolezni.

Lipoliza sproži aktivacijo maščobnih zalog in sproščanje maščobnih kislin iz lipidov. To pa ne pomeni hujšanja, ampak ravno nasprotno. Ko se praznijo maščobne zaloge, telo dobi signal da je potrebno zaloge nadomestiti. Seveda nas takrat popade lakota in nemalokrat posežemo po nezdravih prigrizkih.

 

 

Tako stanje se ne kaže samo na telesni ravni. Vzporedno se pojavijo tudi neprijetni občutki in čustva. Ker imamo občutek, da ne zmoremo, nas popade obup, stanje nemoči, depresivnost , malodušje in anksioznost.

Pogosta je nespečnost – zakaj?  Porušeno je ravnovesje med kortizolom in melatoninom. Melatonin je hormon, ki skrbi za dnevno/nočni ritem. V normalnih razmerah je njegova količina v krvni plazmi najvišja ponoči. Ko pa je zaradi stresa proizvodnja kortizola pretirana, je melatonina malo, kar povzroča nespečnost.

Kako si lahko pomagamo s prehrano?

V svojo prehrano uvedemo živila, ki so bogata z:

omega – 3 maščobnimi kislinami,

vitamini C, D, B ter minerali: Magnezij, Krom in Cink in

kompleksnimi ogljikovimi hidrati.

 

 

 

Kategorije: Kineziologija

Sorodni izdelki

Kineziologija

STRAH

  STRAH Strah je čustvo, ki porablja Ledvični Yin in Jing (esenca) Ledvice so odgovorne za vse kar se dogaja na področju izločanja tekočin in reprodukcijo. Razlog za pomanjkanje ledvičnega Qi je med drugim tudi Preberi več…

Kineziologija

Duševno zdravje in prehrana

Kaj jemo in kaj pijemo? Vse to vpliva ne le na fizično, pač pa tudi na duševno zdravje. Na naše misli, občutke in vedenje. APSM ugotavlja, da vsk šesti prebivalec Evrope doživlja stiske – anksioznost, depresija. Preberi več…

Kineziologija

Omega – 3 maščobne kisline

  Kaj so omega-3 maščobne kisline? Omega-3 maščobne kisline so esencialne maščobne kisline. So esencialne, saj imajo veliko vlogo pri izgradnji in presnovi. Podpirajo imunski sistem, krvožilni sistem in mišice. Priporočene količine teh maščob imajo Preberi več…