Zdi se, da so skrbi in stres vse bolj problematičen del sodobnega življenja. Skoraj stalna povezava s 24-urnim ciklom novic in z družbenimi omrežji predstavlja stalen vir misli, ki povzročajo skrbi in anksioznost. Finančna in karierna negotovost, večji pritisk, da bi naredili več v čim krajšem času, ustvarja pričakovanja za večopravilnost. Pri tem pa je naš fokus razpršen. To pa povzroča tesnobo.

Zdaj, bolj kot kadarkoli prej potrebujemo preproste in učinkovite mačine kako poskrbeti za učinkovit miselni tok, ki vodi mimo skrbi, tesnob in anksioznosti.

Če se borite s trdovratno in vztrajno anksioznostjo, so prav gotovo glavni krivci pretirane skrbi. Čeprav je večina skrbi koristnih, ker nas ščitijo pred neprijetnostmi, pa pri mnogih ustvarjajo več težav kot jih zmorejo rešiti. Obstaja veliko načinov, kako lahko kognitivno-vedenjska terapija zmanjša prekomerno nalaganje skrbi. Eden od teh je ocena skrbi – ali je skrb upravičena, produktivna oz. nepotrebna in neproduktivna.  Ko se ugotovi neproduktivnost skrbi, se jo lažje opusti.

Pri tem si pomagamo z nekaj preprostimi vprašanj.

  1. Kaj predvidevate, da se bo zgodilo in kakšna je verjetnost, da se bo dejansko uresničilo?

Natančno preglejte vse možnosti, ki jih predvidevate.

Če vas skrbi naporni pogovor z nekom, vas morda skrbi da vas bo oseba užalila, kričala na vas. Morda gre za težko nalogo, ki jo morate opraviti in vas skrbijo vaše kompetence ter posledično neuspeh. Posledično vidite možne napake in verjetnost, da boste izgubili službo. Ne glede na situacijo, preglejte in zapišite vse česar vas je strah. Pogosto se dogaja, da že sam zapis pokaže pravo smer delovanja in veliko skrbi izgubi svojo nadvlado nad vašim umom. Posledično vidite, kako so bile nekatere skrbi povsem neutemeljene in neproduktivne.

Ko prepoznate grozečo grožnjo skrbi, poiščite dokaze zanjo. Ali je grožnja resnična, obstaja dokaz zanjo? Kolikokrat pa se je že zgodil najslabši možni scenarij? Vsakič, zelo pogosto ali izjemno redko oz. čisto zares nikoli? Ali  oseba, s katero imate napovedan pogovor vedno žali in kriči na vas? Ali vedno opravite nalogo slabo oz. je niti ne opravite, ker vedno ocenite da je pretežka za vas? In ali se redno dogaja, da ljudi ki storijo napako vsakič enostavno odpustijo?

  1. Zdaj pa poglejte najboljše in najbolj verjetne možne scenarije.

Prepričana sem, da se vam zdi ta točka precej težja od prejšnje. Pa vendar: kako dobri smo v oblikovanju najslabšega možnega scenarija in kako dobro nam takrat deluje domišljija. Če dobro pogledate se pojavi res pisana paleta vseh najslabših možnosti.  Zakaj teh sposobnosti nebi uporabili tudi pri kreiranju najboljšega in najbolj verjetnega scenarija? Če naš um lahko kreira negativne ekstreme, zakaj nebi bil sposoben kreirati tudi ekstremno dobre scenarije.

Torej usmerite svoj fokus v iskanje in kreiranje zamisli o najboljšem možnem scenariju: Navsezadnje, kaj pa če bo pogovor z osebo presenetljivo prijeten in tisto težko nalogo boste opravili z izredno lahkoto?

Poglejmo še najbolj verjetni scenarij. V stanju stresa, strahu in anksioznosti se naš um najraje postavi v ekstremne položaje (kot sem že napisala – največkrat v negativne).  In nabora vseh možnosti zdaj poiščite najbolj verjetnega – objektivi scenarij.

Pogovor z osebo bo stekel malenkost napeto, možno je da bo oseba tudi dvignila svoj glas, a kričala ne bo. Pri težki nalogi boste verjetno naleteli na določene sitnosti, vendar še vedno si lahko pomagate z nasveti sodelavcev, pobrskate po navodilih, informacijah ali pa si vzamete malo več časa za nalogo.

Poskusite poiskati najbolj verjetne možne scenarije

  1. Kolikokrat se je uresničila vaša napoved o najslabšem možnem scenariju?

To je še eden od načinov, ko resnično preštejete vse uresničitve vaše napovedi.  Če ste se v preteklem letu peljali po avtocesti 100krat in nikoli niste povzročili nesreče, vam ta številka kaj pove? Ali je skrb glede vožnje utemeljena oz. ali vam ta statistika pove, kako dobri voznik ste. In tudi če ste v preteklem letu doživeli prometno nesrečo … koliko krat pa? Gotovo ne preseže 50 procentov.

  1. In če se že zgodi najslabši možni scenarij, kako bi se z njim spopadli?

Glede na to, da obstaja tudi ta možnost (čeprav je malo verjetna), je koristno razmisliti tudi o tem, kaj bi naredili takrat. Kako bi se lahko prebili skozi težko situacijo?

Če vsa bo oseba res užalila in vpila na vas – verjetno boste užaljeno odšli domov. Morda sedli pred televizijo in si ogledali dober film, ali pa zapravili urico klepeta v družbi prijateljev. Konec dneva pa boste ugotovili, da ta pogovor niti ni bil tako zelo tragičen.

Če bo naloga res pretežka, vas bo morda to motiviralo za novo izobraževanje in nadgradnjo znanja.

  1. Še zadnja stvar, ki je zelo koristna pri oceni skrbi: Kakšni so stroški in kakšne so koristi te skrbi?

Določene stopnje skrbi znajo biti izjemni motivatorji. Pripravijo nas da naredimo določene korake v pravo smer in se s tem izognemo neželenim situacijam. Po drugi strani pa so lahko skrbi povsem nepotrebne in v danem trenutki brez pomena. To so stroški na račun maše energije.

Razmislite o produktivnosti skrbi. Tiste, ki so produktivne, vas bodo motivirale. Neproduktivne misli pa enostavno odstranite : »Razmišljanje o tem mi zdaj v tem trenutki res ne koristi«

Vseh pet korakov izhaja iz protokola kognitivno – vedenjeske terapije in coachinga. Vpršanja so povsem preprosta a odgovri nanje daj širši pogleda na situacijo. Širši pogled pomeni tudi bolj objektivo perspektivo, kar pa je v stresnih situacijah pogoj za dobro reševanje in načrtovanje.

Sorodni izdelki

Blog

Za resnično srečo: osredotočite se na svoje občutke, NE na cilje!

  V nasprotju s tem, kar so nam povedali, nam doseganje ciljev NE daje trajne sreče. Prizadevanje in doseganje ciljev je NAMEN sreče. Ker se na koncu evforija izgine in smo spet tam, kjer smo bili prej. Kar Preberi več…

Blog

TREMA

TREMA Beseda trema je že kar precej oguljena. Izrečena je bila in bo še  neštetokrat Trema pred nastopom ,  pred spraševanjem,  pred izpitom, pred razgovorom za službo,  … tudi trema pred čisto običajnimi vsakdanjimi stvarmi, Preberi več…

Blog

Vrednote in otrok v 21. stoletju

Torej katere vrednote bodo potrebovali otroci, ki odraščajo v 21. stoletju? Mogoče bo  odgovor presenetljiv: enake vrednote, ki so omogočile uspeh prejšnjim generacijam: spoštovanje, odgovornost, trdo delo, integriteta, sočutje itd. Povečana prisotnost socialnih medijev vsekakor Preberi več…