July 23, 2017

ANKSIOZNOST – TESNOBA

Po definiciji je anksioznost (tesnoba) vrsta strahu, ki nastane, če oseba ocenjuje, da njena življenjska situacija presega njene sposobnosti. Torej, če oceni da ne zmore obvladovati življenjskih težav.

Je neke vrste neopredeljen strah. Do neke mere je anksioznost koristna, saj nas motivira, da v danih okoliščinah prilagodimo svoje mišljenje in tako premagamo ovire. Če je meja presežena, pa je tesnoba lahko velika ovira pri vsakdanjih opravilih.

Dobra novica je, da lahko s spremembo mišljenja nadziramo naše anksiozne možgane. Možgani namreč ves čas obdelujejo podatke. Podatke iz zunanjega okolja in podatke iz notranjega okolja (stanje v telesu). Vsak dan obdelajo tudi do 70tisoč misli. V sklop možganov spada Amigdala. Njena funkcija je, da nas opozarja na nevarnosti. Ko naleti na nekaj, kar smatra da je za nas potencialno nevarno,  začne procesirati informacijo. Ko podatke obdela, pošlje telesu navodila kako se izogniti nevarnosti. Sproščeni adrenalin prebudi mišice in naš um.

Če smo preveč zaskrbljeni, kronično tesnobni, pomeni da naši možgani konstantno pošiljajo signale telesu o nevarnostih. V takem okolju je gotovo nemogoče normalno opravljati vsakodnevna opravila. Kaj še izzive, ki se pojavljajo preko celega dne.

In spet dobra novica: s spremembo razmišljanja lahko izklopimo nepotrebne alarme.  Ključ je v » Videti prednosti in slabosti« situacije.

Slabost je seveda, da situacija postane neobvladljiva, nam uničuje zdravje, vodi v kronične bolezni in stanja psihoz.

Pozitivna stran pa je, da nas poziva k pripravljenosti na najslabši možni scenarij in pusti odprta vrata rešitvam.

Kaj storiti? Nekaj koristnih napotkov:

  1. Ko te ujame tesnoba in imaš občutek, da noče popustiti, si vzemi čas. Pol ure časa samo zase. Razmisli, kaj te moti točno v tem trenutku. Točno zdaj. ZDAJ. Ostali del dneva ni pomemben. Ni pomembno kaj je bilo in niti ne kaj bo. Torej ZDAJ.

  2. Zapiši si misli na list papirja. Tako boš težavno stanje tako rekoč odložil – na list papirja. List pospravi in o njem in rešitvah boš razmišljal kasneje, ko boš imel čas.

  3. Izzovi tesnobne misli. Ko imaš čas poskusi ugotoviti, ali obstajajo pozitivne rešitve. Pozitiven pogled na tesnobne misli zapisane na listu.Ali so ti v oporo, motivacijo, pomoč?

  4. In zadnji, zelo pomemben napotek: Osredotočenost v tukaj in zdaj, V tem trenutku. Biti maksimalno pripravljen je res dober ščit, ki varuje. A istočasno zavira vsakdanje aktivnosti. Razmišljanje o prihodnostisproži skrb in zaskrbljenost. Razmišljanje o preteklosti prikliče žalost, sram, obžalovanje. So ta čustva potrebna, motivirajo? Ne. Sprememba v načinu razmišljanja je ta, da si tukaj in zdaj, v tem trenutku in so OK. Dobro.

Težko? Niti ne. V tem trenutku lahko pomisliš na ljubljeno osebo, prijetnega prijatelja, nekoga, ki te napoji z dobrimi občutki. Podoživi te občutke. Jih poskusi zaznati z vsemi čuti. Potopi se v ta prijetna doživetja. In dovoli si, da odidejo vse negativne misli.