Ko gledam  sliko ledene gore, kako plava po gladini morja, se niti slučajno ne zavem, kakšna v resnici je. To je le vrh ledene gore – zavestni del mojega uma. Je del, ki je podvržen neštetim viharjem, sončnim in deževnim dnevom, močnim vetrovom in nežnim sapicam.   Svet okoli sebe zaznava preko čutil. Je vodnik skozi stik z okolico. Opazuje, pridobiva izkušnje, se izobražuje in razumsko sklepa. Logično sklepa in da odgovor na vprašanje: Koliko je 1+1?

Zavest nadzira vse ukrepe, ki so mu naloženi. Na primer: ko se odločim premakniti roko v levo stran, bo to izvedel in nadziral zavestni um. Je tudi sedež delavnega spomina. To je spomin, ki je kratkotrajen in nam omogoča vsakodnevno delovanje (pomnjenje številk, ulic, imen, in podobno)

A to, kar kaže ta slika ni vse.  Pod gladino se skriva veliko več.

Spodnji del ledene gore predstavlja podzavest.

Podzavest kontrolira vsa nezavedna dejanja našega telesa (dihanje, prebavo, srčni utrip). Le poskusite zavestno spremljati svoje dihanje. Kmalu boste opazili, da ko krmilo prevzame zavest, postane ritem dihanja nekoliko drugačen, neenakomeren – zavesten.

Podzavest nadzira  naša čustva.  Misel, ki se rodi v zavestnem delu uma je  seme, ki pade na gredico podzavesti. Podzavest se ne sprašuje ali je seme dobro ali slabo. Niti ne nasprotuje zavesti, ki je to seme posadila. Enostavno ponudi vse, kar je v njeni moči, da bo seme vzklilo.  Vzklije čustvo. Dobro seme – lepa, prijetna, harmonična, konstruktivna misel – lepo, prijetno, harmonično čustvo. Ali obratno. Vse je popolnoma odvisno od nas samih. Izbira je naša. Edino mi smo tisti, ki imamo možnosti izbire.

Misli so vzrok za čustva!  Nikoli obratno.

 

Vsaka  afirmacija, ki je položena v dlani zavesti ne bi nikoli imela takega učinka, kot če jo dobi podzavest. Čeprav se lahko zgodi, da jo tudi podzavest ne bo sprejela, saj afirmacija ne bo v skladu z našimi prepričanji.

KAKO DELUJE PODZAVEST

Podzavestni del uma igra pomembno vlogo v našem vedenju. Vsebuje informacije, ki se jih niti ne zavedamo. Npr.: Zakaj se bojimo javnega nastopanja ali odgovarjanja  na vprašanja profesorja, javno nekaj povedati? Gotovo je ti nezavedno prepričanje, da nismo dobri (po znanju, videzu, …)

Podzavest je banka spominov, prepričanj, slik, občutij in življenjskih izkušenj. Vse to pa vpliva na naša vedenja in delovanja v določenih situacijah.

Torej zakaj pomanjkanje samozavesti pri javnem nastopu? Ker imamo v podzavesti shranjena  prepričanja, ki nam čisto nič ne pomagajo pri tej nalogi. Počutimo se zaskrbljeno, preplašeno, strahopetno.  Ne smemo pozabiti, da vsa ta podzavestna prepričanja vplivajo tudi na našo lastno interpretacijo dogodkov. Če vidimo, da se dve osebi med občinstvo nasmehneta, bomo to verjetno  razumeli kot norčevanje iz nas. Pa čeprav to gotovo ni res.

Podzavest deluje po načelu: Dobiš to, v kar se osredotočiš. Torej napačno prepričanje izzove napačen odgovor.

 

Podzavest ima svoja pravila:

  • Močnejša je od zavesti
  • Ne razlikuje med resničnostjo in domišljijo (vizualizacijo)
  • Čas teče hitreje. Seveda, ko počnemo nekaj kar nas navdušuje in motivira, bo čas minil hitreje. Enako se dogaja med spanjem. Takrat zavest miruje. Podzavest pa je aktivna vseh 24ur v dnevu. Se vam ne zdi, da je jutro kar prehitro prebudilo budilko? Med spanjem deluje podzavest. Zavest spi.
  • In bolj kot si zavestno prizadevamo, da zaspimo, manjša je verjetnost da bomo pri tem uspešni.
  • Jezik podzavesti je vizualizacija, domišljija, zaznavanje z vsemi čuti.

Za konec še odgovor na zgornje vprašanje: Katera zmaga?

Zmagata lahko obe. S harmoničnim, usklajenim delovanjem,

Sorodni izdelki

Blog

Za resnično srečo: osredotočite se na svoje občutke, NE na cilje!

  V nasprotju s tem, kar so nam povedali, nam doseganje ciljev NE daje trajne sreče. Prizadevanje in doseganje ciljev je NAMEN sreče. Ker se na koncu evforija izgine in smo spet tam, kjer smo bili prej. Kar Preberi več…

Blog

TREMA

TREMA Beseda trema je že kar precej oguljena. Izrečena je bila in bo še  neštetokrat Trema pred nastopom ,  pred spraševanjem,  pred izpitom, pred razgovorom za službo,  … tudi trema pred čisto običajnimi vsakdanjimi stvarmi, Preberi več…

Blog

Vrednote in otrok v 21. stoletju

Torej katere vrednote bodo potrebovali otroci, ki odraščajo v 21. stoletju? Mogoče bo  odgovor presenetljiv: enake vrednote, ki so omogočile uspeh prejšnjim generacijam: spoštovanje, odgovornost, trdo delo, integriteta, sočutje itd. Povečana prisotnost socialnih medijev vsekakor Preberi več…