Naš sistem prepričanj je tisti s katerim dojemamo svet okoli nas.

Mnogo prepričanje se oblikuje že v otroštvu preko staršev in drugih odraslih ki nas obkrožajo v tem obdobju. V večini primerov nam ta prepričanja dobro služijo, a le za določen čas. Nato pa postanejo nekatera prepričanja omejujoča. Ko se otrok nauči pospraviti za seboj, ga starši nagradijo s pohvalo. Čez čas pa to opravilo postane avtomatično, vendar pojavi se tudi prepričanje: če pospravim za sabo, bom nagrajen. Torej Če naredim tako, me bodo drugi imeli radi.

Tako prepričanje pa postane omejujoče in celo škodljivo.

 

Naslednja faza oblikovanja prepričanj je, ko vstopimo v svet – šola. Pojavijo se še drugi ljudje, ki nas obkrožajo. Učitelji, vzgojitelji, sošolci  …  Tudi oni nam posredujejo nova prepričanja. Vendar: ali so ta prepričanja prava? So viri teh informacij preverjeni, vredni zaupanja? Ja in ne. Zakaj? Vsaka oseba ima svoja lastna prepričanja o svetu in ta so zanjo resnica. Ni pa nujno, da je to absolutna resnica in velja. To je le subjektivni pogled na svet, ki je oblikovan na podlagi posameznikovih prepričanj.

Prav gotovo poznate tole: Vse ženske preveč govorijo. Vsi moški so »barabe«. Pa je to čisto res? Ni.

Vsi učitelji so strogi – tudi to ne bo povsem res. Niso vsi učitelji strogi.

Fantje ne jokajo – tudi fantje se zjočejo, ko jim je hudo.

In ko smo končno oboroženi z znanjem in stopamo po svoji poti v svet, poskušamo dosegati zastavljene cilje: uspeti v poslu, dobiti dobro službo, zaslužiti primerno plačo, si ustvariti družino, in podobno.  Zato, da dosežemo cilj, se moramo najprej odločiti. A odločitve niso vedno najboljše. Nikoli ne bodo vse odločitve najboljše. Vedno se najde takšna, ki se konča z neuspehom.

Prijavil sem se na razgovor za tole službo – ni mi uspelo … nisem dovolj dober.

Projekt ki sem ga izpeljal, ni bi sprejet – nikoli več ne bom delal na tem področju.

Srečal sem prijetno dekle in jo povabil na večerjo – zavrnila me je … nisem dovolj …

 

 Vsa ta prepričanja si ustvarimo sami.


To so omejitve, ki si jih ustvarimo v svojem umu. Nas paralizirajo in preprečijo korake naprej.

 

 

Kaj storiti?

Identificiram jih, pogledam z druge perspektive in zamenjam jih z novimi, zdravimi prepričanji. Takimi, ki motivirajo in podpirajo.

 

 Sicer pa ne nazadnje:
Ali so morda omejujoča prepričanja dobri izgovori, da se nečesa ne bomo lotili?

 

 

Sorodni izdelki

Blog

Za resnično srečo: osredotočite se na svoje občutke, NE na cilje!

  V nasprotju s tem, kar so nam povedali, nam doseganje ciljev NE daje trajne sreče. Prizadevanje in doseganje ciljev je NAMEN sreče. Ker se na koncu evforija izgine in smo spet tam, kjer smo bili prej. Kar Preberi več…

Blog

TREMA

TREMA Beseda trema je že kar precej oguljena. Izrečena je bila in bo še  neštetokrat Trema pred nastopom ,  pred spraševanjem,  pred izpitom, pred razgovorom za službo,  … tudi trema pred čisto običajnimi vsakdanjimi stvarmi, Preberi več…

Blog

Vrednote in otrok v 21. stoletju

Torej katere vrednote bodo potrebovali otroci, ki odraščajo v 21. stoletju? Mogoče bo  odgovor presenetljiv: enake vrednote, ki so omogočile uspeh prejšnjim generacijam: spoštovanje, odgovornost, trdo delo, integriteta, sočutje itd. Povečana prisotnost socialnih medijev vsekakor Preberi več…