Zastrašujoče stanje in misel: »Zadel me bo infarkt – srčni infarkt«

Srce neverjetno hitro bije, postaja mi slabo, težko diham in kar je zelo očitni znak za srčni infarkt – bolečina za prsnico. Vse to kar naenkrat, iznenaba? Panika, panika, panika!

 

Pa počasi stopimo korak nazaj in se vprašajmo:

EKG je bil prejšnji mesec bp. Moje ožilje – bp.  Srce dela odlično.     Torej v čem je problem?

In stopimo še en korak nazaj:

Kaj se je pred nekaj trenutki zgodilo? Lahko si bi rekli nič posebnega … ali pač. Pomislila sem na jutrišnji sestanek. Ni mi vseeno, saj gre vendar za resno zadevo in bojim se, kako se bo izšlo. Ne samo bojim, prav groza me daje. Že cel teden slabo spim.

 

Pa smo tam. Misel, ki je zastrašujoča se avtomatsko preslika na telesu v obliki občutkov. Seveda telo ne ve, da je misel samo misel v zvezi s »groznim« sestankom. Telo bo odgovorilo povsem na svoj, naraven  način: Boj ali Beg.

Torej: Hipofiza, ki je ob hipotalamusu glavna žleza ki je udeležena v stresni situaciji   (pravijo ji tudi Kraljica vseh žlez z notranjim izločanjem) sporoči nadledvični žlezi, da se s telesom nekaj dogaja in naj ga pripravi na akcijo. Nadledvična žleza takoj prične z izločanjem hormona adrenalina – hormona, ki je glavni akter pri obrambi telesa.

Adrenalin se s krvjo prenese po celem telesu. Njegova glavna naloga pa je: Poslati čim več krvi v mišice in tako omogočiti telesu, da se brani ali pa kar se da hitro umakne. Srčni utrip se pospeši. Iz celotnega sistema krvnega obtoka se delno izklopijo površina telesa (koža postane bleda), prebavni organi (kronični stres pogosto povzroči težave s prebavo), centralni živčni sistem (razumsko procesiranje je upočasnjeno). Poleg tega pa je nujno potrebna tudi zadostna količina energije, ki jo telo privede tako, da shranjen glikogen pretvori v glukozo. Na ta način bodo mišice imele dovolj energije v slučaju nujne potrebe po begu ali boju.

Toliko o adrenalinu.

Pa se potem vprašajmo: Ali je res treba bežati pred mislijo na jutrišnji sestanek. Prepričana sem, da ne.

In kaj ima telesni odgovor skupnega s srčim infarktom? Čisto nič.

 

 

Med pravim srčnim napadom (infarktom) je najbolj pogost simptom intenzivna bolečina in zelo neprijeten občutek v prsih. Bolečina se običajno pojavi za prsnico, je pekoča in stiskajoča. Lahko se razširi na vrat in spodnjo čeljust, v levo rame in vzdolž leve roke.

Jakost bolečine se med kašljanjem ali kihanjem ne spreminja. Enako velja tudi pri globokem dihanju, spremembi položaja telesa ali pri pritisku na prsni koš. Bolnika lahko tudi sili na bruhanje, čuti težo in bolečino v želodcu. Značilno je, da ne pride do težav z dihanjem, razen če se napadu pridruži še panični napad.

Pri paničnem napadu, ki se lahko pojavi v povsem običajnih okoliščinah, pa je bolečina prisotna le v prsih. Se pojavi in nato popusti.  Lahko je prisoten tudi občutek omrtvičenosti uda, vendar ni omejen na levo roko.

 

Zdaj je povsem jasno, da srčnega napada med paniko NE bomo doživeli.

Lahko pa se spopademo s temi neprijetnimi občutki in se jasno zavemo dejstva, da je zanje kriva le misel.

 

Več o tem pa v priročniku TUKAJ

Sorodni izdelki

Blog

Za resnično srečo: osredotočite se na svoje občutke, NE na cilje!

  V nasprotju s tem, kar so nam povedali, nam doseganje ciljev NE daje trajne sreče. Prizadevanje in doseganje ciljev je NAMEN sreče. Ker se na koncu evforija izgine in smo spet tam, kjer smo bili prej. Kar Preberi več…

Blog

TREMA

TREMA Beseda trema je že kar precej oguljena. Izrečena je bila in bo še  neštetokrat Trema pred nastopom ,  pred spraševanjem,  pred izpitom, pred razgovorom za službo,  … tudi trema pred čisto običajnimi vsakdanjimi stvarmi, Preberi več…

Blog

Vrednote in otrok v 21. stoletju

Torej katere vrednote bodo potrebovali otroci, ki odraščajo v 21. stoletju? Mogoče bo  odgovor presenetljiv: enake vrednote, ki so omogočile uspeh prejšnjim generacijam: spoštovanje, odgovornost, trdo delo, integriteta, sočutje itd. Povečana prisotnost socialnih medijev vsekakor Preberi več…