Kortizol (eden od stresnih hormonov)  na splošno poskrbi za beg iz stresne situacije, zato med drugim:

  • izčrpava zaloge energije,
  • utiša imunski sistem
  • pospeši krvni obtok in količino sladkorja v krvi
  • vpliva na razpoloženje

 

Kortizol je stresni hormon. Je inzulinski antagonist ki deluje v nasprotni smeri kot inzulin; Jetra so med drugim tudi skladišče glikogena, ki predstavlja zalogo glukoze. Kortizol sproži pretvorbo glikogena nazaj v glukozo. Ta pa je na to telesu na razpolago za aktivnosti. Nivo krvnega sladkorja se dvigne, zaloge glikogena pa padejo.

Topi tudi maščobne zaloge – Lipoliza in nastajanje prostih molekul aminokislin iz beljakovin (Proteinoliza).

Vsi ti mehanizmi so namenjeni povišanju razpoložljive energije telesu v stresni situaciji.

Ker je stres stanje, ko je potrebno odreagirati na način, da se nevarnosti izognemo, se istočasno izključijo številni procesi v telesu, ki za »preživetje« niso tako zelo pomembni. Eden takih je delovanje imunskega sistema. Imunski sistem se izklopi. Upade količina limfocitov in eozinofilnih granulocitov, kar posledično postane telo precej bolj občutljivo na različne zunanje dejavnike (virusi, bakterije, alergeni in podobno). Pogosti so prehladi, gripe, alergije in tudi avtoimune bolezni.

Lipoliza sproži aktivacijo maščobnih zalog in sproščanje maščobnih kislin iz lipidov. To pa ne pomeni hujšanja, ampak ravno nasprotno. Ko se praznijo maščobne zaloge, telo dobi signal da je potrebno zaloge nadomestiti. Seveda nas takrat popade lakota in nemalokrat posežemo po nezdravih prigrizkih.

 

 

Tako stanje se ne kaže samo na telesni ravni. Vzporedno se pojavijo tudi neprijetni občutki in čustva. Ker imamo občutek, da ne zmoremo, nas popade obup, stanje nemoči, depresivnost , malodušje in anksioznost.

Pogosta je nespečnost – zakaj?  Porušeno je ravnovesje med kortizolom in melatoninom. Melatonin je hormon, ki skrbi za dnevno/nočni ritem. V normalnih razmerah je njegova količina v krvni plazmi najvišja ponoči. Ko pa je zaradi stresa proizvodnja kortizola pretirana, je melatonina malo, kar povzroča nespečnost.

Kako si lahko pomagamo s prehrano?

V svojo prehrano uvedemo živila, ki so bogata z:

omega – 3 maščobnimi kislinami,

vitamini C, D, B ter minerali: Magnezij, Krom in Cink in

kompleksnimi ogljikovimi hidrati.

 

 

 

Kategorije: Blog

Sorodni izdelki

Blog

Panika ali infarkt

Pri paničnem napadu, ki se lahko pojavi v povsem običajnih okoliščinah, pa je bolečina prisotna le v prsih. Se pojavi in nato popusti.  Lahko je prisoten tudi občutek omrtvičenosti uda, vendar ni omejen na levo roko.

Blog

Pazite pri postavljanju ciljev – Beseda “NE” ima drugačen pomen.

Postavitev in zapis cilja je tudi nagovor naši PODZAVESTI.

Blog

»Stop doing« in »Start being«

Ko je um razburkana površina, spustite sidro navzdol v trebuh in se mirno spustite v prijetno ritmično zibanje ki ga ustvarja dihanje. Samo opazujte