Blog

Kako se najhitreje spopasti s čustvi

KLJUČNE TOČKE

  • Ljudje se pogosto izogibajo negativnim čustvom, kot so tesnoba, jeza in osamljenost.

  • Ta težnja lahko sčasoma postane vzorec.

  • Čustva vsebujejo pomembne informacije, ki lahko ljudi spodbudijo k ukrepanju

 

Ko se soočamo s težkimi čustvi, kot so tesnoba, depresija, stres, žalost ali osamljenost, hitro poiščemo nekaj, kar nas bo zamotilo in odpeljalo stran od teh neprijetnosti.

Najdemo nešteto izgovorov in opravkov samo zato, da se s čustvi ne bomo ubadali – kot da se nas ne tičejo.

 

To je pogosto naš odziv, ko se pojavijo težka čustva. Signale, ki nam jih sporočajo želimo utišati.

Toda čustva niso problem. Čustva so le glasniki in njihova sporočila si zaslužijo vsaj to, da jih slišimo. Pogosto vsebujejo pomembne lekcije in nas lahko pozovejo k pomembnim odločitvam in koristnim dejanjem. Pogosto nam pokažejo priložnosti.

Kaj nam lahko sporočajo?

Strah nam lahko kaže, da je nevarnost že pred nami in naj se nanj bolje pripravimo. Osamljenost nas spodbuja, da bomo težkemu odnosu tokrat dali priložnost. Žalost nas lahko odpre k temu, kar je za nas pomembno in smiselno, hkrati pa poziva k povezovanju z drugimi.

 

 

Ni se nam treba izogibati težkim čustvom, Dovolj je le nežna pozornost. Najbolje je, da se vprašamo:

  • Kaj trenutno čutim?
  • Kje to lahko čutim?
  • Kaj me čustva prosijo?
  • Kaj to pomeni?

Taka vprašanja pomagajo našim čustvom odigrati svoje vloge. Zato jih imamo.

 

 

Pa ne gre le za negativna čustva, s katerimi imamo še največ opravka. Ne pozabite, da so tu tudi pozitivna čustva. Tudi ta nam vedno nekaj sporočajo in tudi ta želijo biti slišana.

Ja, veselje … želim si, da tako ostane. Zato se odločim, da to aktivnost, ki mi je pripeljala veselje, ponovim.

Vendar se ljudje izogibajo tudi pozitivnim čustvom. Kar kmalu se začnejo spraševati, kako bo, ko bo tako čustvo minilo. Zato se redko povsem odprejo pozitivnim čustvom.

Vse to pa je samouničevalno vedenje. Oklepamo se pozitivnih čustev in ne želimo, da odidejo. Bojimo se njihovega odhoda, ker po tihem sklepamo, da nas nekaj slabega.

Počutje, čustva niso nekaj dobrega ali slabega. Le so. So kot naša preteklost in sedanjost, ki vplivata na nas. Dobro je, da spodbujamo našo sposobnost opazovanja na podlagi tega, kar smo doživeli v preteklosti. To so bili mejniki, ki so nas usmerjali po poti skozi življenje.

 

 

Čustva so le začasna. Ni se jim treba izogibati, niti jih zadrževati ob sebi. Vsebujejo pomembne lekcije, ki nas učijo, ko nekaj ne gre kot bi hoteli. Seveda vsebujejo tudi lepe nagrade, ko se stvari postavijo na pravo mesto. Če dovolite čustvom, da se pojavijo, ko se pojavijo, da jih opazujete in razberete njihova sporočila, bodo služila svojemu namenu.

 

Ne bodo nas obremenjevala, pač pa nam pomagala.

 

Čustva so le čustva in prinašalci lekcij.

Ne bežite pred njimi.