Blog

Moč Vizualizacije in Domišljije

 

Umetnost ustvarjanja podobe v umu – vizualizacija – si vztrajno vtira pot v svet.  Vse več je tistih, ki se je redno poslužujejo in na tak način kreirajo svojo novo realnost. O tem je veliko nepisanega  na primer v najbolj prodajanih knjigah dr. Joe Dispenza.

Pa vendar naj to ne ostane le kot osebnostna rast nas, odraslih. Nikar ne pozabimo tudi na otroke –

Njihova domišljija je neizmerna.

Potrebna je le spodbuda in dobro vizualizacijsko usmerjena zgodba in že se vklopi »sanjarjenje«.

 

V pisano deželo, brezmejnih možnosti se s »Čarobno lučko« poda na pustolovščine. Neizmerne možnosti dajejo razpon – širino kreiranja lastnih idej, zamisli, načinov reševanja situacij, doseganje ciljev ter seveda spoznavanja in občutenja radosti, samozaupanja, odločnosti in veselja.  Otrok se preko zgodbe lahko poistoveti z glavnim junakom in dejansko se naleze njegovih pozitivnih lastnosti. Pridobljeno ostane v podzavesti, kot novo učenje, to pa ga spremlja tudi kasneje – v dobi odraslosti. Kdo se nebi branil dobre samozavesti, odločnosti, preudarnosti, empatije, prijaznosti in podobnih čudovitih lastnosti, ki so se gradile in nadgrajevale že od otroštva naprej?

 

Otrokov domišljijski svet je tudi varen dom. Je zavetje, kjer se uči , poskuša in načrtuje.

Vizualizacijske zgodbe omogočajo srečanje z različnimi situacijami. Lahko se dotikajo srečnih dogodkov, ki krepijo zavedanje radosti, zadovoljstva in veselja. Zgodba pa lahko zavije tudi na manj prijetna področja, ki so v življenju tudi stalnica – izguba, žalost, neuspeh, zaskrbljenost, strah. A istočasno pa je tu na razpolago dovolj prostora za razvoj možnosti reševanja zapleta. V zgodbo se lahko vrača znova in znova, se poistoveti z glavnim junakom in razrešuje konflikte.

 

Istočasno pa se vrata Dežele brezmejnih možnosti lahko odprejo tudi takrat, ki si zaželi počitka, pomirjenosti, čudovitih sanj. Zgodbice za lahko noč s seboj prinesejo pomirjenost na vseh nivojih, občutek varnosti, sprejetosti in topline. Srečni konec zgodbe zaziba v brez skrbe sanje.

In zadnje: pripoved  v sebi nosi moč. Ko omenim gozd, se na našem notranjem zaslonu prikaže podoba gozda. Ko temu sodam še obliko, barvo, vonj, zvoke,  postaja slika gozda popolnejša. Dobra zgodba bo sloko  nadgradila. In domišljija bo začela svojo pot.

In naj se zgodba prične.