Post travmatska stresna motnja  (PTSM) je posledica izpostavljenosti  stresnemu ali travmatičnemu dogodku, ki je nevaren, smrtno nevaren za nas ali pa smo takemu dogodku le priča. Taki hudi dogodki so na primer:

  • Vojna
  • Nasilno kaznivo dejanje ali fizični napad
  • Naravna nesreča
  • Resne prometne nesreče, požari, poplave in potresi
  • Posilstva in spolne zlorabe

Obstaja neko razmerje med močjo stresnega dogodka in PTSM. Če je oseba bila že v preteklosti izpostavljena stresnim, travmatskim situacijam, na primer spolna zloraba v otroštvu, vojne, in podobno, bo prav gotovo bolj verjetno, da bo ob določenih hujših dogodkih prej razvila PTSM. Tu je potrebno navesti tudi druge dejavnike tveganja, ki so tako rekoč dobra podlaga za razvoj PTSM:

  • Osebnost: mejne, antisocialne, odvisniške, paranoične osebnostne lastnosti. Osebe s temi lastnostmi ponavadi bolj čustveno in razburjeno odreagirajo na situacije. Potrebujejo več časa da si opomorejo
  • Socialna podpora: Če oseba nima dobre podpore v socialne okolju (družina, prijatelji strokovna podpora) je verjetnost razvoja PTSM večja
  • Duševne bolezni: Ljudje z anamnezo: depresija, anksioznost, bipolarna motnja pa tudi zasvojenost
  • Življenjski dogodki: stres na delovnem mestu, ločitev, smrt v družini, izgub službe, …

Ko se zgodi hud dogodek, dogodek, ki lahko ogrozi posameznikovo življenje (prometna nesreča, poplava, potres, …) se pojavijo povsem normale reakcije, ki se pokažejo kot občutenje strahu, šokiranost. Na telesnem nivoju: zenice se zožijo, sprostijo se stresni hormoni: kortizol, adrenalin, noradrenalin, ACTH,srčni utrip se poveča, v pljuča prihaja več krvi, prebava se upočasni ali celo ustavi, usta postanejo suha, jetra pričnejo z izločanjem rezervne energije v obliko glukoze, telo se trese in podobno .To je popolnoma normalen odziv, ki se s časom umiri. Kajti, vsak dogodek ali izkušnja so za naše možgane informacije. Te informacije skrbno predelajo in  sprejmejo odločitve, ali je situacija resna ali ne. Pri resnih situacijah se aktivira reakcija Bolj ali Beg. Sprostita se hormona adrenalin in noradrenalin, ki telo pripravita na situacijo. Čez čas se ponovno vzpostavi ravnovesje v telesu.

Kaj pa nenormalen odziv?

Oseba  ima težave s predelavo informacij. Tu pa stvari ne gredo v pravo smer. Namesto postopnega vračanja v normalno stanje, je telo ves čas v stanju pripravljenosti, zato se ohranja tudi izločanje stresnih hormonov. Dojemanje sveta je popačeno in posledično tudi interpretacija dogodkov.

Normalno delovanje Delovanje pri PTSM
Amigdala Nastavi boj ali beg kot odziva na situacijo Nastavi boj ali beg kot odziv na spomin in/ali misli  o nevarnosti
Hipokampus

 

Prenese in shrani informacije v spomin Nepravilno shrani informacije v spomin in vpliva na priklic le-teh iz spomina
Prefrontalni korteks

 

Kompleksno razmišljanje, analiziranje in odločanje v smeri primernega vedenja Pojavijo se disfunkcionalne misli; miselni procesi in občutki vodijo do neprimernega vedenja v vsaki situaciji, ki je nepravilno ocenjena
Os hipotalamus-hipofiza – nadledvična žleza Sproščanje hormonov ki pomagajo upravljati s stresom Pretirano delovanje na tej osi vodi do neravnovesja v hormonih, kar ima za posledico anksioznost in stres

 

 

Obstajajo značilni simptomi, ki se razvijejo po travmatskem dogodku. Trajajo najmanj 1 mesec ali več in vključujejo podoživljanje dogodka v obliko nočnih mor, prebliskov in misli. Zelo pogosto se dogaja, da telo odreagira z reakcijo Boj ali Beg tudi pri čisto vsakdanji situaciji.

Oseba se začne izogibati vsemi, kar je lahko povezano s travmatičnim dogodkom. Izogiba se krajem, ljudem in dejavnostim, ki imajo še tako majhno povezavo z dogodkom. To počne predvsem, da se zaščiti nenadzorovanim mislim, možnim prebliskom in ne nazadnje predvsem zato, da obdržijo nadzor nad sabo.

Oseba postane bolj razburjena ob vsaki priložnosti. Poveča se jakost reakcij ob stresnih dogodkih. Spremeni se tudi vedenje, način razmišljanja in čustvovanja. To se pokaže kot:

Občutek žalosti, tesnobe ali straha

Čustvena otopelost

Izguba zanimanja za različne dejavnosti in odnose

Razmišljanje  sebi kot o krivcu, slabi osebi

Prepričanje, da je svet nevaren in ljudem ni mogoče zaupati

 

 

Kaj pa zdravljenje?

 

Poleg medikamentoznega zdravljenja obstaja še vrsta psihoterapevtskih metod. Med njimi je tudi medicinska hipnoza, ki s posebnimi tehnikami pomaga pri preoblikovanju dojemanja travmatskega dogodka. Zato bom za zaključek podala naslednjo sugestijo: »To je preteklost, je le spomin in nič drugega.

 

Sorodni izdelki

Blog

Depresija – Zakaj samo tablete?

Ena od lastnosti, ki se zazna pri depresiji je tudi zaznavanje odsotnosti možnih rešitev. Oseba enostavno ne vidi rešitve. Videti rešitev je sposobnost vezana na presojo in pričakovanja. Pravilno presojanje in pričakovanje pozitivnih rezultatov je ključnega pomena za optimističen pogled na prihodnost. Oboje pa je vezano na pravilno usmerjeno pozornost – fokus.

Blog

Z Medicinsko hipnozo do fit postave

Vremenska napoved: Poletje bo. Po  obdobju dežja in celo snega v zadnjih tednih, si ga res vsi že močno želimo. Vse lepo in prav. A ko začnemo pospravljati zimsko garderobo in počasi vleči iz omar Preberi več…

Blog

Izziv – enajsti del

V desetem delu sem vas spraševala o najslabšem in najboljšem scenariju, ki bi se lahko zgodil, če bi se lotili tistega, kar vas napaja z veseljem in radostjo? Z vašim najljubšim hobijem. Pa poglejmo, kaj Preberi več…